O MENI

Moje ime je Polona, in sem zeliščarica. Svoje delo smatram kot veliko čast in kot poklon naravi. Na kratko o meni.

Rodila sem se v Kopru, svoje otroštvo preživela v Borovnici, z obveznim preživljanjem poletja pri noni na Obali. Sem sredinski otrok, imam še dva brata, enega starejšega in enega mlajšega. Izhajam iz recimo temu tipične sodobne družine.

V moji družini ni bilo nobene zeliščarske tradicije, tudi kmetje nismo nikoli bili, zato so mi vse te navade in šege, ki so poznane veliki večini slovenskega prebivalstva, meni popolnoma neznane in tuje.

Po končani osnovni šoli sem se vpisala na gimnazijo. Ni šlo, presedlala sem na srednjo oblikovno šolo, smer fotografija. To je šlo. Po srednji šoli nisem vedela, kam naj se dam, kje je moje mesto. Nikjer se nisem videla. Vzela sem si leto pavze, naredila izpite za splošno maturo in se vpisala na – filozofijo. Zanimivo je bilo, a nisem se videla tu, in nič – išči, dokler ne najdeš.

Najbolj sem se našla v vadbah in plesu, ki sem jih izvajala v svojem prostem času. Vsega sem izprobala, od plesa salse in ostalih latinsko-ameriških plesov, capoeiro, akrobatiko, vzhodnjaške borilne in meditativne veščine, jogo in cirkuške veščine. Želela sem, da bi lahko od tega živela, a od tega živeti ni ravno tako blesteče, kot si lahko predstavljamo. Veliko raje imam vse te veščine za samo sebe.

Nato pa…

Prvič sem realno prišla v kontakt z zemljo in rastlinami, ko sem se vrnila iz dolgega potovanja in me je soseda povabila, če bi šla z njo sadit sadike. In sem šla. In neznansko uživala.

Kako sem čutila, da to delo dobro dene celi meni. Telesu, umu, duhu. Nisem in nisem se mogla načuditi temu delu - več kot delam, boljše se počutim.

Prvo delo v življenju, da sem dejansko čutila - da zares delam nekaj smiselnega - za sebe celo. In prvo delo, ki se ga nisem in nisem mogla naveličati. Tako preprosto, a tako izpolnjujoče!

Kaj vse ti narava da, če si ji pripravljen prisluhniti in ji pustiti, da te vodi - neprecenljivo. Da ti tebe samega.

Tako sem nekaj let pomagala na njivi, vzporedno učila jogo in ostale telesne vadbe, nato pa je prišel čas, da grem na svoje.

Vse je prišlo samo od sebe. Kar en dan mi je kapnilo – grem na tečaj za zeliščarje. Kako da mi ni prej to kapnilo? Nisem bila pripravljena. Sedaj pa sem.

Bila je jesen, odličen čas za začetek. Opravila sem tečaj za NPK v Naklem, in čez zimo imela čas da v knjigah preučim vse rožice. In sem jih. In kako hitro sem si vse zapomnila, imena, za kaj se jih uporablja, vse.

Na pomlad pa – rastline v živo! Končno! Moje rožice! Ali pa sem jaz njihova…

Iskala sem nekoga, ki bi mi v živo pokazal, me uvedel v svet zelišč, rastlin. Na tečaju v Naklem smo sicer tudi imeli spoznavanje zelišč, a je bilo tega premalo, v enem popoldnevu nam je zeliščarica pokazala okoli 100 zelišč. Vse sem si zapisala, čez zimo preštudirala, in na pomlad šla v "lov" za njimi po naravi.

Čutila sem, da bi vseeno rabila nekoga, ki bi mi še enkrat pokazal vse rožice. Našla sem sedaj na žalost že pokojnega g. Daria Corteseja in se mu pridružila na treh ali štirih delavnicah, kjer smo hodili po naravi, on pa nam je kazal rožice in razlagal o njih. Pri njemu sem se največ naučila. Kako jih prepoznavati, razločevati, določevati. Pravi strokovnjak. Naj počiva v miru.

Sama sem začela hoditi po naravi in spoznavati rožice, s knjigami in aplikacijami prepoznavanja rastlin na telefonu, za tiste, za katere nisem bila prepričana, pa sem spraševala Corteseja, ali pa ljudi, ki naj bi jih poznali.

Posejala sem prva semena. Joj, kakšno navdušenje je to, ko pokukajo tvoja prva semena. To je vse živo! Kar sama od sebe pridejo ven! Živa so! Živa! Enostavno – a ni to nepojmljivi čudež? Življenje samo v vseh oblikah? Ja, vemo postopek kako pride do tega – a to je še vedno – čudež!

Vem, imeti moraš dovolj samega sebe, da lahko vidiš te čudeže. Za to rabiš – energijo. In le kje je boš dobil/a, če ne v naravi, v neskončnem viru moči in energije, ki je na voljo popolnoma vsem in to popolnoma zastonj.

Prva sezona je končana, prva zelišča so nabrana in shranjena, čas je, da grem na trg. Odprla sem s.p., firmo poimenovala enostavno Zeliščarstvo Rožica in nič – Polona, vztrajaj, imaš čist namen, čisto srce, vztrajaj in pot se ti bo odprla, ali pa ustvarila iz nič.

No, tako je bilo.

V Ljubljani na tržnici, kjer sem eno sezono delala za firmo Lušt, sem se zelo našla. Uživala sem v teh tržniških interakcijah, koliko bi šele uživala ob prodaji zelišč, kjer je govora o neprecenljivem bogastvu narave. Pa to delo je narejeno za mene, končno sem ga našla.

Pred mojim prihodom ni bilo na ljubljanski tržnici nobenega zeliščarja par let se mi zdi. Ga.Terezija Nikolčič in njeni, ki so bili pred menoj tam desetletja, so odnehali. Meni pa je zamisel, da bi jaz prevzela in nadaljevala to tradicijo prodaje zelišč v teh slavnih žakljih, enostavno čudovita, prava čast.

In sem začela prodajati zelišča na tržnici. Za mene to ni le prodaja, hkrati tudi ljudem kažem neprecenljive darove narave, da jih vidijo v živo, spoznavajo in izkusijo. Hkrati pa sama izvem toliko novega, različni ljudje povedo različne stvari. Vsak nekaj ve, kar jaz ne vem, in obratno.

Ko je prišla pomlad, je bil čas, da opravim še manjkajoči izpit NPK-ja (nacionalna poklicna kvalifikacija) zeliščarice. Opravila sem ga, in druga sezona z rožicami je bila tu.

In tudi moja prva sezona na njivi na Barju, ki sem jo kot po čudežu že septembra dobila v najem - 6500 m2 zemlje.

Traktor mi je preoral, drugo pa - nič, Polona, motiko in grablje v roke, kolikor narediš bo dobro. Bila sem popolnoma sama - jaz, ročni prekopalnik, grablje, motika, kanglica. Seveda mi ni uspelo obdelati cele njive, to je nemogoče. Delala sem in se učila, kaj da, kaj ne, kako.

No, to delo in učenje se nadaljuje in se bo nadaljevalo, kdo ve, morda do konca mojih dni. Vsekakor je to delo, ob katerem človek konstantno raste in se uči.

Namen in poslanstvo mojega dela je, da se s svojim trudom in delom poklonim naravi in ji vedno znova pokažem svojo hvaležnost za vse - za življenje samo, ter da ustvarjam most med vami, ljudmi, in čudeži narave.

Neskončno hvaležna za to delo.